Fran Doberlet (1832 – 1916)

Pred ustanovitvijo prostovoljnega gasilskega društva 1870, je za požarno varnost v Ljubljani skrbelo telovadno društvo Južni Sokol. Takratni ljubljanski župan dr. Josip Suppan je prosil Frana Doberleta, da obišče Štajersko in preuči prostovoljna gasilska društva tam. S pridobljenim znanjem je Doberlet ustanovil prvo gasilsko društvo v Ljubljani in na Kranjskem, Ljubljansko prostovoljno požarno brambo oziroma Laibacher freiwillige Feuerwehr, to je sedaj GD Ljubljana Mesto. Po njegovem vzoru so v naslednjih letih ustanovili še: Požarno brambo Vič-Glince (1872), Bizovik (1884), Spodnjo Šiško in Šentvid (1888), Tacen (1898) in druge. Doberlet je bil na čelu društva vse do 1900, ko je odstopil zaradi nestrinjanja glede poveljevanja le v slovenskem jeziku. Leta 1888 je ustanovil tudi Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem, saj je v tem času nastalo veliko prostovoljnih društev. Zvezo je vodil od njenega nastanka pa do leta 1913. Pri mnogih prostovoljnih gasilskih društvih je bil imenovan za častnega člana. Za svoje delo pri gasilcih je 1912 postal častni meščan Ljubljane in Avstrijsko cesarstvo mu je podelilo dve častni odlikovanji.
Fran Doberlet je bil rojen na Karunovi ulici, njegova rojstna hiša danes ne stoji več, saj je bila porušena po velikonočnem potresu 1895. Na Nazorjevi 8 (takrat Frančiškanski ulici) je naredil delavnico za tapetništvo in dekoraterstvo. Preuredil je staro deželno gledališče v Ljubljani, novega pa v celoti opremil, prav tako tistega v Reki. Na Nazorjevi je imel konjski hlev in vozove za pogrebne sprevode, saj je bil tudi pogrebnik.

Karel Jeršin (1916 – 1967)
Bil je pobudnik za ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva Trnovo. Takrat je območje Trnovega spadalo pod Vič in požare so gasili viški gasilci. Karel je bil član gasilskega društva Ljubljana Mesto. Skupaj z njim je naše društvo ustanovilo kar nekaj članov GD Ljubljana Mesto, nekateri pa so prišli tudi od drugod, a vsi ustanovni člani so živeli v Trnovem. Mirko Praprotnik in Rajko Šetina sta bila še iz GD Ljubljana Mesto, Tone Ferbežar je prišel iz Novega mesta, Janez Čamernik iz tovarne Tobačna, Rudi Petelinšek, Franjo Pavlin, Franc Bardorfer, Janez Hribar in Brane Hasler pa so bili povsem novi.
Karel je bil avtomehanik in je živel na Opekarski ulici 19. Bil je tudi prvi poveljnik gasilskega društva Trnovo.

 

V društvenem arhivu hranimo dve prijavni listini, od katerih je ena reproducirana na naslovni tabli. Nobena od teh dveh listin ni bila oddana na mestno ljudsko občino Vič, to sta dve listini, ki sta bili nepopolno izpolnjeni, obe 17. marca 1954, dva dneva po dejanski ustanovni skupščini v Sokličevi gostilni.

Prvo vozilo na levi je poveljniško vozilo Lada Niva 1600 z oznako PV-1. Ta Lada Niva je bila v društvu prva in jo je društvo kupilo že rabljeno, za njo je društvo imelo še eno takšno vozilo, ki so ga dobili v dar od CV Vič-Rudnik. Poleg Lade Nive stoji voznik in strojnik Dušan Šega, ki je bil kasneje tudi poveljnik PGD Ljubljana Trnovo.
Drugo vozilo je TAM 75 z oznako GV-1. Društvo je kupilo novega leta 1984 in ga obdržalo v uporabi do leta 2008. Poleg njega stoji voznik in strojnik Dare Pavšič.
Vozilo na desni je cisterna TAM 110, z oznako AC 16/50. Tudi to vozilo je društvo kupilo novo in je bilo drugo vozilo s cisterno v društvu. V uporabi je bilo od leta 1979 do 2000. Ob vozilu stoji voznik in strojnik Janez Košlar.
Oznake vozil opisujejo značilnosti vozila. PV-1 pomeni manjše poveljniško vozilo, GV-1 je manjše gasilsko vozilo, AC 16/50 pa je avtocisterna z vgrajeno motorno brizgalno, ki ima zmogljivost prečrpavanja 1600 litrov na minuto in v vozilu je cisterna s 5000 litri vode.
Vsi vozniki, ki imajo opravljeno C kategorijo vozniškega dovoljenja, torej lahko vozijo tovorna vozila in morajo opraviti usposabljanje za strojnika. Strojnik je odgovoren za vozilo, za vse orodje in drugo opremo na vozilu, skrbi za vgrajeno motorno brizgalno ter primeren tlak vode, ki teče po ceveh.

 

 

 

 

 

SlikaXXX

Motorna brizgalna Savica je bila prva v našem društvu. Bila je darilo Gasilske brigade Ljubljana. V uporabi je bila do 1965, ko jo je zamenjala motorna brizgalna Sora, ki jo je kupilo društvo. Savica je bila izdelana v podjetju Motor Škofja Loka, Sora pa v Loški tovarni hladilnikov Škofja Loka.
Ta motorna brizgalna je imela motor TMZ in imela je pretok 300 litrov vode na minuto, precej manj kot imajo črpalke danes.

Slika

 

Staro, zarjavelo Savico, je Marcel Kamenšek obnovil in jo ob 50. obletnici podaril društvu, kjer je še danes na ogled.

Slika###

Prapor je vedno prisoten na gasilskih paradah in drugih gasilskih prireditvah in dogodkih, kot so obletnice, pogrebi in Florijanova maša. Na tej fotografiji praporščak Igor Jug drži prapor v nenavadni poziciji, zato da je viden v celoti. Fotografija je bila posneta na dan sv. Florijana, na župnijskem vrtu za Trnovsko cerkvijo. Praporščak je oblečen v uniformo, na rokah ima bele rokavice, okoli pasu poseben pas in »šlem« (kovinsko čelado). Prapor je obešen na drogu, na katerem so lipovi listi z imeni donatorjev za prapor. Donatorji, ki so prispevali večje vsote, imajo imena izvezena na trakovih, ki se pripnejo ob prapor. Na vrhu droga je bronasti plamen.

Na novem praporu, ki je bil izvezen v podjetju Vezenje Ercigoj, je na eni strani upodobljen Sv. Florijan, zavetnik gasilcev, dimnikarjev in izdelovalcev mila, s podobami značilnimi za Trnovo: trnovska cerkev s Plečnikovim mostom, ob cerkvi so tipične trnovske hišice, mimo teče Gradaščica, na kateri je trnovski čolnar, na njenem levem bregu pa so krakovski vrtovi. Pod podobo je gasilski slogan »Na pomoč!« ter grb Ljubljane. Podobo uokvirjata dve stilizirani vazi, povzeti po freski iz rimske vile na Jakopičevem vrtu. Na drugi strani prapora pa je na sredini gasilski znak obkrožen z vencem lipovih listov. Izvezeno je tudi polno ime društva ter letnica ustanovitve društva in letnica razvitja prapora.

Ob kongresu novembra 1963 Gasilske zveze Slovenije je potekal slavnostni sprevod po Titovi cesti, sedaj Slovenski cesti. Praporščak Rudi Petelinšek, član Gasilskega društva Trnovo, je imel čast, da je nosil naš prapor na čelu sprevoda. Še dandanes je velika čast biti praporščak na prireditvi, saj prapor simbolizira naše društvo in skupnost, v kateri je društvo.
Prvi prapor sta društvu podarila Ivan in Lidija Skubic leta 1955. Na praporu je izvezen gasilec z ročnikom v vencu lipovih listov. Na drugi strani je navedeno polno ime društva, na sredini je gasilski znak, letnica ustanovitve društva ter leto razvitja prapora.

 

Meddruštveno vajo na ljubljanskem gradu jeseni 2013 je organiziralo GD Ljubljana Mesto. Na tej vaji je sodelovalo trnovsko gasilsko društvo, Gasilska brigada Ljubljana, PGD Laško, PGD Bizovik, PGD Vič in PGD Rudnik. Med vajami in na intervencijah je osebna zaščitna oprema gasilca obvezna. Vključuje zaščitne hlače in jakno ali kombinezon iz več plasti, med katerimi so plasti iz negorljivih materialov, ki gasilca ščitijo tudi pred visoko temperaturo ter paro nepropustne plasti. Najpogostejši negorljiv material je Nomex®, paro nepropustni pa Goretex®. K opremi sodijo tudi zaščitni škornji s kovinsko zaščito prstov in podplata, ter temperaturno zaščito. Usnjene rokavice, ščitijo roke pred vročino in udarci, prav tako čelada z vizirjem in zaveso ščiti glavo in vrat gasilca pred vročino, plameni in udarci. Pod čelado nosi gasilec podkapo, ki ga še dodatno varuje pred možnostjo opeklin. Med skupno zaščitno opremo spada pas za delo na višini in izolirni dihalni aparat (v nadaljevanju IDA). IDA je obvezen del opreme pri notranjih napadih, oziroma pri notranjih požarih, ko morajo gasilci, obvezno vedno vsaj v paru, vstopiti v goreče poslopje in tam gasiti ali reševati. Vodja skupine je opremljen tudi z ročno radijsko postajo, da je vedno v stiku z vodjo intervencije, ki je zunaj objekta. IDA je sestavljena iz tlačne posode, v kateri je komprimiran zrak. Tlačna posoda je pritrjena na nosilno ploščo z varnostnim trakom, prek reducirnega ventila zrak potuje po ceveh do pljučnega avtomata in manometra, ki kaže stanje tlaka v posodi in ob padcu tlaka pod 50 barov, piščalka na vrhu nosilca začne v opozorilo piskati. Sestavni del IDE je tudi zaščitna maska s pet-točkovnimi trakovi. Maska pokriva celoten obraz in je sestavljena iz vizirja ter priključka za pljučni avtomat. IDA se ne uporablja le pri notranjih požarih, ampak tudi pri gašenju gorečih avtomobilov in smetnjakov, saj je lahko produkt gorenja gasilcu škodljiv.
Gasilsko športna tekmovanja, oziroma članska tekmovanja se odvijajo enkrat letno. Posamezne regije jih organizirajo za člane svojih gasilskih društev. Na teh tekmovanjih gasilci tekmujejo v urejenih skupinah, v gasilskem oddelku oziroma desetini. Čeprav se imenuje desetina je gasilcev v enoti devet. Naloge tekmovalcev so jasno razdeljene. Desetar je vodja enote, sel pa njegova desna roka in upravlja s trojakom. Desetino sestavlja še strojnik, ki skrbi delovanje strojne opreme, oziroma za motorno brizgalno ali črpalko. Dva napadalca, dva vodarja in dva cevarja priskrbijo vodo za gašenje, postavijo napad in gasijo. Cevarja in vodarja spojijo sesalni vod, na del, ki bo v vodi priključijo sesalno košaro, vod zvijejo in zvežejo, da ga lažje postavijo v bazen z vodo. Ta del je tudi bil slikan leta 1976 na tekmovanju na Igu. Medtem napadalca razvijeta dve B cevi dimenzije (premer 75mm) do trojaka, iz katerega se levo napelje prvi napad, ki ga vodita napadalca, kasneje na desno drugi napad, ki ga opravljata vodarja. Od trojaka dalje so postavljene C cevi (premer 52mm). Sesalni vod je sestavljen iz štirih A cevi (premer 110mm). Te cevi imajo trdne stene, da zaradi sesanja cevi ne stisne skupaj in tako črpalka vode ne bi potegnila iz bazena. Tekmovalne kategorije so deljene na ženske in moške skupine. Obstajata dve starostni skupini pri članih in sicer skupina A obsega gasilce od 16. do 30. leta, skupina B pa gasilce starejše od 30 let. Poleg ti. članskih tekmovanj se v Sloveniji gasilci lahko udeležijo tudi tekmovanj kot so Fire Combat, Fire Combat Challenge in Gasilski Rally.

Gasilci in gasilski veterani smo se na sončen dan letos poleti zbrali v gasilskem domu, kjer smo se razvrstili pred vsa naša vozila. Prav za to slikanje so iz Gasilske brigade Ljubljana pripeljali dvižno ploščad, iz katere nas je slikal fotograf. Na desni je naše poveljniško vozilo Toyota Land Cruiser 130. Za gasilci stoji GVC 24/50 TAM 260 T 26. Oznaka GVC 24/50 pomeni gasilsko vozilo s cisterno, ki ima prostornino 5000 litrov in vgradno črpalko, ki v minuti prečrpa 2400 litrov. Poleg cisterne z vodo ima TAM tudi rezervoar s 600 litri penila. Društvo ima tudi GVC 16/25 Marcedez Benz z vgrajeno Rosenbauer črpalko. Oznaka GVC 16/25 pomeni gasilsko vozilo s cisterno, ki ima prostornino 2500 litrov in vgradno črpalko, ki v minuti prečrpa 1600 litrov.

Vrtne veselice so bile vedno priložnost za slavnostno prevzemanje vozil, tehnične opreme in otvoritve novih ali obnovljenih gasilskih domov. Leta 1970 je bila vrtna veselica še toliko bolj vesela, saj je naše društvo prvič samo kupilo novo gasilsko vozilo, orodno vozilo IMV 1000. To orodno vozilo je bilo v uporabi društva vse do 1984. Vodstvo gasilskega društva Trnovo se je postavilo pred vozilo za »gasilsko« fotografijo. Za vozilom je gasilski dom z odprtimi garažnimi vrati, saj je verjetno veselica že potekala. Od leve proti desni stojijo Štih Ančka, Mirko Šega, Belan Jani, Pržen Rajko, Mira Poje, Klopčič Tone, Skubic Ivan (takrat predsednik), Logar Vili, Šetina Marija, Duša Ivan, Kovač Štefan, Oztroški Štefan, Krivec Slavko in Grobler Martin. Mira Poje, Štefan Kovač in Mirko Šega so danes gasilski veterani, Mirko Šega je tudi častni predsednik.

 

V zadnjem času je naravnih in drugih nesreč vedno več in vloga prostovoljnih gasilcev je toliko bolj očitna, saj priskočijo na pomoč vedno, podnevi ali ponoči. Spopadajo se z različnimi težavami, črpajo vodo iz poplavljenih hiš in vrtov, kakor je to vidno na fotografiji, gradijo protipoplavne ovire iz vreč napolnjenih s peskom, rešujejo osebe iz nevarnih okoliščin. Vloga gasilca ni le gašenje požarov, je tudi reševanje in pomoč ob naravnih in tehničnih nesrečah.
Ob velikih jesenskih poplavah v Ljubljani leta 2010, so vodo iz hiš črpali gasilci PGD Ljubljana Trnovo in člani drugih sosednjih društev in pripadniki Gasilske brigade Ljubljana, pomagati pa so prišli tudi gasilci iz drugih delov Slovenije. Vsakič, ko pride do nesreč večjih razsežnosti, ne pomagajo le domači gasilci, ampak jim na pomoč priskočijo gasilci iz drugih delov države in gasilci iz tujine, kakor so nam ob letošnjem žledu pomagali avstrijski gasilci.

 

Kot omenjeno zgoraj, je solidarnost med prostovoljnimi društvi v Sloveniji velika. Leta 2007 je obilica dežja hudo prizadela Železnike, ko je hudournik odnesel nekaj hiš, veliko prometne infrastrukture in na žalost tudi nekaj življenj. Ko so je vreme umirilo, je Gasilska zveza Ljubljana aktivirala tudi naše društvo za pomoč pri čiščenju posledic ujme. Na fotografiji so gasilci, ki so se javili za pomoč Železnikom. Takrat so prejeli tudi zaščitna oblačila Civilne zaščite.

Od leve proti desni stojijo Štefan Vojko, Štefan Kovač, Tomaž in Matevž Kavčič, Tim Debevec, Dušan Šega in Mojca Jug, pred njimi pa klečita Niko Juvan in Jože Matjan.

 

Tudi mladi gasilci imajo svoja srečanja, ki potekajo vsako sredo ob 17. uri. Med letom se udeležujejo različnih tekmovanj, kot so gasilski kviz, gasilska orientacija in mladinsko gasilsko tekmovanje. Pomembno je, da se že od mladih nog učijo tovarištva, požarne preventive in opravljajo taktične vaje, ki jim dajejo bogate izkušnje.

Tekmovalne kategorije pri mladih so razdeljene po spolu in starosti. Pionirji so od sedmega oziroma sedaj že od šestega do enajstega leta starosti. Mladinci so od dvanajstega do šestnajstega leta starosti in pripravniki so od šestnajstega leta starosti dalje, dokler ne opravijo nadaljevalnega tečaja za gasilca in postanejo operativni gasilci.
Na fotografiji so pionirji na tekmovanju mladine na Rudniku 2012. Oblečeni so v delovne obleke čez katere imajo oblečene tekmovalne oznake, ki natančno označujejo naloge, ki jih mora tekmovalec opraviti. Vsi imajo tudi gasilske čepice. Desetina stoji v zboru, pred njimi je desetar, ki jim poveljuje.

 

 

V času nastanka te fotografije je PGD Ljubljana Trnovo začela bolj organizirano skrbeti za gasilsko mladino, ki je že takrat hodila na tekmovanja. Na tej fotografiji so se mladinci postavili za »gasilsko sliko« pred orodnim vozilom Chevrolet. Vodja mladine pri tem tekmovanju je bil Ljubo Dijak, prvi deček na levi strani, ki je še danes član, seveda je sedaj gasilski veteran. Chevrolet je društvu podarila Gasilska brigada Ljubljana 1965 in društvo ga je uporabljalo do leta 1974. Otroci takrat še niso imeli toliko opreme kot dandanes, oblečeni so bili v svoja oblačila, na glavah pa so imeli titovke.

 

Vrtna veselica je vsakoletni dogodek, ki je v okolici gasilskega doma najbolj odmeven in tudi najbolj poveže krajane z gasilskim društvom. Vso organizacijo veselice člani društva izpeljejo sami. Tudi delo na veselici si razdelijo med seboj, včasih povabijo še kakšne prijatelje, ki pomagajo pri strežbi. Vsako leto pa najemajo narodno zabavni ansambel. Miz in klopi ni nikoli dosti, zato si sosednja društva te pogosto med seboj izmenjujejo. Tradicionalno je že postalo, da ima PGD Ljubljana Trnovo vrtno veselico v drugi polovici julija in prav naslednji dan ima veselico PGD Vič.

 

 

Prvo vrtno veselico je naše društvo priredilo ob slavnostnem odprtju gasilskega doma leta 1961. Veselice so primeren dogodek za otvoritve novih domov, prevzetje tehnične opreme in praznovanje drugih pomembnih gasilskih dogodkov. Tudi takrat so gasilci celotno veselico organizirali sami, tudi za lačne in žejne goste so poskrbeli. Mize in stole so dobili, ko jih je bližnja osnovna šola odpisala. Prinesli so jih do doma, jih pospravili na podstrešje in, ko je napočil čas za veselico, vse mize in stole prinesli iz podstrešja, jih zasilno popravili in jih postavili na zelenico. Kar se očitno nikoli ne spreminja na teh veselicah je gneča obiskovalcev, ki z veseljem pride obiskat gasilce, pojest hrano iz žara, spit kakšno kupico piva, seveda iz plastičnega kozarca, poslušat in se vrtet na domače viže v spremljavi harmonike. Obiskovalci z veseljem tudi kupujejo srečke za srečelov. Med zadetki so manjši predmeti kot zgoščenke in boni za mnoge aktivnosti, glavni dobitki pa so včasih prave dragocenosti, kot na primer dražje orodje in mehanizacija.

 

 

Na ostrešju hiše pri križišču Opekarske ceste in Ceste na Loko je 1. 6. 2011 med poletno nevihto udar strele povzročil požar. Na prizorišče sta prihitela PGD Ljubljana Trnovo in Gasilska brigada Ljubljana. Na spletni strani 24 ur še danes obstaja posnetek izvoza na to intervencijo. Gasilci so prometno zavarovali celo križišče, saj so potrebovali veliko prostora za vsa gasilska vozila potrebna za gašenje in kasnejše prekrivanje strehe z zaščitno folijo. Pri delu na višini je za gasilce obvezna uporaba usnjenega pasu, primernega za delo na višini.
Pri gašenju požara na ostrešju je pomembno vlogo odigrala avto letev s košaro, s katero so gasilci lažje gasili požar na višini in kasneje pokrili odkrito ostrešje. Brez sodobnih in tehnološko dovršenih vozil in orodja, ki so prirejena za točno določene naloge, si interveniranja v teh nesrečah ne moremo več predstavljati. Ne le zaradi bolj preprostega posredovanja, ampak predvsem zaradi varnosti gasilcev in drugih vpletenih v reševanje in pomoč prizadetim.

 

Kemofarmacija je imela včasih svoje pisarne in skladišča na Metelkovi 7. Pozimi, 19. 2. 1975, je v skladišču zagorelo in na intervencijo je prihitelo poleg Gasilske brigade Ljubljana in PGD Ljubljana Trnovo še mnogo drugih prostovoljnih gasilskih društev iz Ljubljane. Iz fotografije je razvidno, da je bil požar obsežen in gasilo je veliko gasilcev. Njihova oprema je bila zelo skromna v primerjavi z današnjo zaščitno opremo gasilca. Gasilci so bili oblečeni v bombažne hlače in bluzone, na nogah so imeli navadne gumijaste škornje, na rokah niso imeli rokavic. Na glavah so imeli gasilske čelade, ki jih sedaj nosijo praporščaki.
Požar v skladišču Kemofarmacije je nastal med preurejanjem skladišča. Požar je uničil veliko večino skladišča. Redno so začeli poslovati že tretji dan po požaru. Ker je bilo skladišče že tako premajhno so se sedem let po požaru preselili v nove prostore na Cesti na Brdo.
Preden je društvo dobilo svoj dom, so prve seje potekale v Gostilni Soklič, kjer je bila tudi ustanovna seja, kasneje so te seje preselili v KUD France Prešeren. Po KUD-u je društvo dobilo sobo pri pečarstvu KIP na Opekarski cesti, a so kmalu našli svoj inventar na dvorišču. Kasneje je društvo gostovalo v konjskih hlevih podjetja Kurivo pri Jernaču in v Gostilni pri Jerneju. Noben od teh prostorov ni bil primeren za hrambo gasilske opreme, zato se je društvo preselilo k blagajniku društva Ivanu Skubicu na Veliki Štradon 7. Ivan Skubic je bil ustanovni član društva, prvi blagajnik in nato 30 let predsednik društva, vse do njegove smrti leta 1979.
Občina Vič in podjetje Agrokombinat sta 1958 posredovala pri pridobivanju zemljišča, na katerem je sedaj gasilski dom. Ta zemlja je pripadala Ljubljanskim mlekarnam. Istega leta so člani društva uredili dovoz na zemljišče, na katerem sta stali dve lopi za seno. Tudi te dve so podrli. Fotografija je bila narejena ravno med urejanjem dovozne poti na zemljišče. Od leve proti desni stojijo prostovoljci Cetel Janez, Bokan Jože, Habjanič Janez, Mira Poje, Krivec Slavko, Jeršin Karel (pobudnik ustanovitve PGD Ljubljana Trnovo), Smrekar Borut, Skrbina Kalbin in Eržen Rajko (ustanovni član društva). Takrat ceste V Murglah še ni bilo, le Cesta v Mestni log. Prve plane za dom je naredil Odbor za gradnjo 1959, a so bili zavrnjeni, nato se je društvo obrnilo na projektantski biro Novo Mesto in gradbeno podjetje Tehnograd je 1960 pričelo z gradnjo. Ker društvo ni imelo zadosti denarja za polog, sta ta denar delno posodila Ivan Skubic in Tone Ferbežar.
Različna podjetja so izkazala solidarnost do trnovskih gasilcev in darovala gradbeni material za izgradnjo doma. Mizarstvo Trnovo je prispevalo različen material za gradnjo, Mizarska zadruga Vič je darovala okna in vrata, Ivan Podobnik je daroval garažna vrata, Žaga Škofljica in Žaga na Ižanski cesti sta darovali les za ostrešje, Čevljarska zadruga Mivka je darovala finančna sredstva, Produkt iz Kamnika pa 35 smrek, ki so jih trnovski gasilci lahko sami podrli in uporabili za gradnjo doma. Tehnograd je gasilski dom zgradil med leti 1960 in 1961.
Poleti, 27. 8. 1961 je bila ob slavnostni otvoritvi gasilskega doma prirejena veselica. Otvoritve se je udeležil tudi ljubljanski župan Štefan Šoba. Društvo je delno odplačalo gradnjo doma Tehnogradu z oddajo dvorane v deset letni najem. V tem prostoru je Tehnograd nastanil svoje delavce.
Še v istem desetletju, leta 1967, je društvo s finančno pomočjo Skupščine občine Vič, krajanov in delovnega kolektiva postavilo sušilni stolp. Do devetdesetih let se gasilski dom ni spremenil. Med 1994 in 1996 so člani društva sami od temeljev pa do strehe postavili nov upravni prizidek na zahodu gasilskega doma. Ta delovna akcija je pokazala na veliko ljubezen do prostovoljstva in pripadnost gasilskemu društvu v Trnovem.
Solidarnost in prostovoljstvo Trnovčanov se je izkazala že dolgo preden je bilo trnovsko gasilsko društvo ustanovljeno. Ob velikonočnem potresu 1895, ki je stavbe v mestu močno poškodoval, tudi do te mere, da so bili tamkajšnji prebivalci evakuirani in v dneh po potresu niso imeli kam iti. Takrat je družina Jakopič, ki se je na Krakovem ukvarjala s pridelovanjem kislega zelja, pripravila velike sode, namenjene kisanju zelja, in jih postavila na njivo zahodno od Emonske ceste. V teh sodih so prebivalci Ljubljane, ki so ostali brez zatočišča lahko nekaj časa prebivali. Na fotografiji ima Trnovska cerkev še prvotna zvonika, ki sta bila kmalu po potresu zaradi poškodb zrušena in na novo zgrajena. Polje, na katerem stojijo zeljarski sodi je sedaj polno hiš, za ograjo polja sta vidni dve večji hiši, na mestu katerih sedaj stojijo privatne hiše za njimi pa velikanski siv blok arhitektov Sadar in Vuga. Tudi most čez Gradaščico je le cesta z leseno ograjo, Plečnik je zgradil novega šele desetletja kasneje.
Novi prapor in sv. Florijan na fasadi gasilskega doma sta bila na proslavo 50. obletnice slavnostno odkrita. Proslave gasilskih obletnic so priložnost, da se prijateljska in sosednja društva srečajo, izkažejo hvaležnost za medsebojno sodelovanje in pomoč. Člani se zberejo v uniformah, vedno so prisotni praporščaki s prapori, domačega in gostujočih društev. Okrogle obletnice so tudi priložnost, da se člani gasilskega društva spomnijo svojih predhodnikov, začetkov društva.
Za slavnostnim zborom so postavljeni gradbeni kontejnerji čez večino zelenice. V času obletnice je bil v gradnji stanovanjski kompleks Trnovskih vrat, ki je nadomestil stara poslopja, ki so bila v lasti Ljubljanskih mlekarn.
V času pred obletnico je bil gasilski dom tehnološko in funkcionalno prenovljen. Stara lesena, dvokrilna garažna vrata so bila zamenjana s sodobnimi rolo garažnimi vrati, v garažah so bili narejeni novi betonski tlaki, prostovoljni gasilci so dobili garderobne omarice, gasilski dom je dobil novo fasado, dvorišče pred domom je bilo asfaltirano in na uvoze na dvorišče in zadnje parkirišče sta bili postavljeni zapornici. Zadnje parkirišče je bilo asfaltirano leta 2012.
Ob dvajseti obletnici društva je bila postavljena slavnostna tribuna nasprotni doma na drugi stani Ceste v Mestni log. Na prireditvi je društvo prevzelo tudi novo orodno vozilo TAM 4500, ki je bilo darilo Gasilske brigade Ljubljana. Ob strani tribune so stali praporščaki domačega in gostujočih društev, pred tribuno pa se je trlo gasilcev v uniformah, ki so spremljali dogajanje na tribuni. Pred tribuno so v skupini stali tudi mladinci oblečeni v delovne obleke, na glavah pa so imeli titovke. Na drugi strani ceste so krajani opazovali gasilsko slavnost. Na zelenici pred gasilskim domom so bile že postavljene mize in stoli, ki so pričakovali obiskovalce veselice, ki je sledila uradnemu delu.
V ozadju fotografije so poslopja, ki so takrat pripadala Ljubljanskim mlekarnam, posestvo se je imenovalo Jesenkovo. Sedaj so na tem mestu Trnovska vrata, velik stanovanjsko poslovni kompleks. V ozadju na desni pa so že zgrajene garaže takrat nove soseske Murgle.

 

V Trnovem je bil Trnovski čolnarski ceh vse do prihoda železnice v Ljubljano. Trnovski čolnarji, veliki in majhni, so prevažali trgovsko blago na Ljubljanici vse od Vrhnike do Ljubljane, kjer so svoj tovor na Trnovskem pristanu raztovorili. PGD Ljubljana Trnovo opravlja reševanje in pomoč tudi na Ljubljanici. Tako se trnovsko gasilsko društvo navezuje tudi na tradicijo trnovskih čolnarjev. Na novem gasilskem praporu je upodobljen tudi mali trnovski čolnar.

Za posredovanje na vodi uporabljamo gumenjak z zunanjim motorjem Tomos z 18 konjskimi močmi. Gasilci, ki se prevažajo z gumenjakom morajo biti zaščiteni z rešilnimi jopiči, ali morajo imeti na sebi suho obleko. To je nepremočljiva obleka, ki poveča plovnost telesa na vodi, je oranžno obarvana zaradi boljše vidljivosti gasilcev. Poleg članskih tekmovanj, obstajajo tudi gasilska tekmovanja na vodi.

 

 

Scroll to top