O NAS

Ko iz mestne obvoznice na izvozu Center zapustimo park Rakova Jelša, pridemo do vhoda v Ljubljano. Tu so južna mestna vrata, ki predstavljajo območje Četrtne skupnosti Trnovo in sedež PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA TRNOVO. Njegova ustanovitev in delovanje sega v leto 1954, ko so istomisleči Trnovčani v tedanji gostilni Soklič (danes Pod Vrbo) ustanovili gasilsko društvo z namenom gašenja požarov, reševanja ljudi in obvarovanja premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč. Od skromnih najetih prostorov kjer so gostovali gasilci, in skromne iztrošene opreme, ki jo je velikokrat podarila Gasilska brigada Ljubljana  oziroma takratna Gasilska milica, je društvo danes v lastnih prostornih ob Cesti v Mestni log. Opremljeno in usposobljeno, da glede na pogodbo in sklep o organiziranosti gasilstva v Ljubljani učinkovito opravlja naloge gašenja in reševanja v primeru požara, poplave, potresa, prometne nesreče, nesreče na vodi ali z nevarno snovjo. Je pomemben del JAVNE GASILSKE SLUŽBE in ustanovna članica Gasilske zveze Ljubljana.

ŠTEVILO PREBIVALCEV

ŠTEVILO ČLANOV

ŠTEVILO DOGODKOV

DRUŠTVO V ŠTEVILKAH:
Število prebivalcev: 16.832 (1.1.2017)
Velikost četrtne skupnosti: 718 ha
Število članov: 92 (od tega jih 36 opravlja operativne gasilske naloge)
Kategorija gasilske enote: III. kategorija
Število vozil in plovil: 5
Leto ustanovitve: 1954

CELOSTNA PODOBA DRUŠTVA:

Nacionalni gasilski simbol/grb je na slovensko trobojnico postavljena tradicionalna gasilska čelada (šlem), v ozadju pa sta prekrižano postavljeni levo gasilska sekirica in desno plamenica (bakla). Iz zgodovine vemo, da so lokalno prepoznavnost gasilska društva in takratne gasilske čete ali požarne brambe črpale iz tipične gasilske tipologije (čelada, gasilska sekirica, bakle (plamenice), lestve, gasilski kavelj, pletena vrv) in lokalnih simbolov oziroma značilnosti kraja. Gasilsko društvo Trnovo je od ustanovitve leta 1954 dalje uporabljalo značilno gasilsko tipologijo opremljeno z rdečo zvezdo. Iz gasilskih žigov, plakatov in dopisov je razvidno, da je bilo v različnih obdobjih uporabljeno več oblik in grafik tradicionalnih gasilskih čelad in male gasilske sekirice ter bakle oziroma plamenice in navedeno krajevno lastno ime društva, ki se je glede na čas in gasilske oz. društvene predpise spreminjalo.


Po letu 2000 se je ekipi mladih članov društva utrnila ideja o lastnem društvenem grbu. Nastalo je več zasnov sodobne identifikacije članov z gasilskim društvom in z lokalnimi značilnostmi. Mlad član društva in prostovoljni gasilec Luka Mancini, danes prejemnik več nagrad za grafično oblikovanje in magister Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, je tako ustvaril končno obliko logotipa gasilskega društva z značilno sestavljeno tipologijo grafično oblikovanih črk in barv. Značilni elementi OGENJ/PLAMEN, GASILSKA CEV in GASILSKA SEKIRA so umeščeni v kratice naziva društva PGD, v prepoznavni gasilsko rdeči barvi. V spodnji vrsti je tipologiji dodano krajevno in lastno ime društva Ljubljana Trnovo v svetlo modri barvi, ki predstavlja vodo za gašenje in lokalno bogato okolico z naravnimi vodnimi viri. V letu 2014 je bil ob 60. letnici delovanja društva izdelan elaborat CGP, ki obravnava uporabo logotipa na vseh društvenih področjih dela in zajema primere praktične uporabe. Logotip je društvo tudi ustrezno registriralo in avtorsko zavarovalo.

Osrednji motiv gasilskega praporja društva, ki ga je društvo razvilo s pomočjo donatorjev leta 2004, je zavetnik gasilcev Sveti Florjan, ki je upodobljen nad veduto trnovske cerkve Sv. Janeza Krstnika, tipičnih strnjenih primestnih hiš iz Krakovega in Eipprove ulice, Plečnikov široki most čez Gradaščico pri cerkvi in vsem dobro znani trnovski vrtički, kjer še danes deloma pridelujejo vrsto zelene solate trnovsko Ledenko. Upodobljen je tudi ceh trnovskih čolnarjev. Na robovih praporja je upodobljen mestni grb Ljubljane in ornamenti/ fragmenti poslikave rož iz rimskih vil na arheološkem najdišču Mirje. Drog praporja krasijo zlati žebljički z napisi darovalcev, ki so omogočili razvitje gasilskega praporja. 

Scroll to top